Nataša Pezdir – nominiranka za Naj kvačkarico leta 2025
Zgodba Nataše Pezdir je zgodba potrpežljivosti, natančnosti in ljubezni do detajlov. Kvačkanje jo spremlja že od otroštva, danes pa predstavlja pomemben del njenega ustvarjalnega sveta, ki se vse bolj prepleta tudi z njenim poklicnim delom v keramiki.
Prvi prtiček in prva velika lekcija
Nataša je kvačkati začela že v tretjem razredu osnovne šole. V svet petelj jo je uvedla mama, ki je sama veliko kvačkala in ji z veseljem predajala svoje znanje. Še danes se živo spominja svojega prvega izdelka – temno modrega prtička, sestavljenega iz različnih petelj. Navdušenje ob končanem delu pa je hitro zamenjalo razočaranje, ko je ugotovila, da je na polovici dodajala preveč petelj in je prtiček postal preširok. Skupaj z mamo sta morali razparati velik del že narejenega dela.
Prav ta izkušnja jo je naučila potrpežljivosti in natančnosti. Z leti se je navadila sproti preverjati svoje delo, zato danes le redko razdirа. Kadar pa je to vseeno potrebno, si preprosto reče: »Tudi to spada zraven kvačkanja.«
Kvačkanje kot sprostitev in navdih
Za Natašo je kvačkanje prijeten hobi in dragocen vir sprostitve. V zadnjem času pa jo vse bolj navdihuje tudi v povezavi s keramiko, s katero se poklicno ukvarja v okviru Unikati Nati. Z velikim zanimanjem raziskuje, kako se lahko nežni kvačkani vzorci prenesejo v glino in zaživijo v povsem novi obliki.
Eden njenih posebnih eksperimentov je kvačkani angelček, ki ga je večkrat potopila v tekočo glino, posušila, dvakrat odžgala in glazirala. Nit je pri žganju zgorela, ostala pa je nežna, votla struktura – in nastal je unikaten keramični angelček, ki združuje mehkobo niti in trdnost gline.
Povezovanje ljudi skozi ustvarjanje
Kvačkanje Nataše ne povezuje le z materialom, temveč tudi z ljudmi. Rada uči in deli znanje, zato je izvedla več medgeneracijskih delavnic v okviru Turistično informacijskega centra Cerklje ter kvačkanje približala tudi otrokom v Družinskem in mladinskem centru Cerklje. Prav ta povezovalna moč ustvarjanja ji daje posebno zadovoljstvo in globlji smisel.
Prtički kot prostor raziskovanja
Najraje ustvarja nove vzorce prtičkov. Redko izdela več povsem enakih kosov, saj jo najbolj veselijo izzivi in raziskovanje. Izjema so bili angelčki, ki jih je ustvarila za poroko prijateljice. Posebej rada ima velike prtičke, ki ji predstavljajo ustvarjalni izziv. Njen trenutni najljubši je največji prtiček, v katerega je vloženih veliko ur dela, potrpežljivosti in ljubezni do detajlov.
Pogled naprej: med nitjo in glino
V prihodnosti si Nataša želi ustvariti posebno kolekcijo izdelkov iz kamenine, v katerih bi uporabila odtise svojega največjega kvačkanega prtička. Tako bi še tesneje povezala obe svoji strasti – kvačkanje in keramiko – ter ustvarila unikatne izdelke, kjer se srečata nežnost in trdnost. Ob tem razmišlja tudi o manjših kvačkanih motivih za prodajo, kar bo zahtevalo še več spretnosti in hitrosti.
Misel, ki ostaja
Kvačkanje jo je naučilo pomembne življenjske lekcije: včasih je treba kakšen del razdreti, da lahko nastane nekaj lepšega in bolj dovršenega. Pomembno je vztrajati, si dovoliti napake in v procesu najti veselje. Vsaka petlja šteje – tudi tista, ki jo moramo kdaj ponoviti.
Prispevek pripravila in uredila:
Jadranka Smiljić
S kvačko in prejo povezujemo Slovenijo
Zavod Ustvarjalno srce
