Ustvarjalke v ospredju

Lidija Ivič – nominiranka za Naj kvačkarico leta 2025

Kvačkanje je za Lidijo Ivič več kot ročno delo. Je del njenega vsakdana, njenega notranjega ritma in njenega načina življenja. Niti in zanke jo spremljajo že vse življenje – kot vir miru, sprostitve in tihega ustvarjalnega izraza. Ko kvačka, se svet upočasni, misli se umirijo in nastane prostor, kjer ima vsaka zanka svoj pomen.

Kvačkanje kot mir in notranje ravnovesje

Lidija kvačka iz veselja, iz ljubezni in iz potrebe po ustvarjanju. Njeni izdelki nastajajo ob praznikih, posebnih priložnostih, za obdarovanja, pa tudi povsem zase – za dušo. Kvačkanje zanjo ni hitenje ali proizvodnja, temveč proces, ki omogoča umirjenost in stik s seboj. V svetu, ki pogosto zahteva hitrost, ona zavestno izbira počasnost in toplino ročnega dela.

Življenje, prepleteno s sočutjem in vztrajnostjo

Življenje Lidije Ivič ni bilo vedno lahko. Skrb za dva invalidna brata jo je naučila potrpežljivosti, sočutja in globokega razumevanja drobnih, a dragocenih trenutkov. Prav te izkušnje so oblikovale njen pogled na svet – kljub izzivom ostaja pozitivna in dobrovoljna, saj verjame, da se prijaznost in toplina vedno vračata.

Povezanost skozi ustvarjanje

Kvačkanje Lidiji daje moč in veselje, hkrati pa jo povezuje z ljudmi. Posebej ponosna je na sodelovanje pri projektu kvačkanja za Guinnessovo knjigo rekordov, kjer je skupaj z drugimi ustvarjalkami dokazala, kako daleč lahko seže skupnost, ki ustvarja s srcem. Takšni projekti zanjo niso tekmovanje, temveč dokaz povezanosti, sodelovanja in skupne ustvarjalne energije.

Radovednost in želja po učenju

Kljub dolgoletnim izkušnjam Lidija ostaja radovedna. Rada preizkuša različne tehnike kvačkanja in se uči novih vzorcev. Trenutno jo še posebej privlači irsko kvačkanje, ki jo očara s svojo prefinjenostjo, natančnostjo in čutnostjo. Zanjo učenje nikoli ne preneha – vsaka nova tehnika je nova zgodba, stkana v nit njenega ustvarjanja.

Zgodba, stkana iz niti in ljubezni

Pri 66 letih Lidija Ivič še vedno trdno verjame v lepoto ročnega dela, v počasnost, v toplino preje in v to, da ima vsaka zanka svojo zgodbo. Njena zgodba je zgodba vztrajnosti, ljubezni in tihe moči, ki nastaja tam, kjer se roke in srce povežejo v ustvarjanju.

Prispevek pripravila in uredila:
Jadranka Smiljić
S kvačko in prejo povezujemo Slovenijo
Zavod Ustvarjalno srce