Terezija Sobočan – Ko radovednost preraste v življenje
Terezija Sobočan se je s kvačko prvič srečala pri enajstih letih. Kot radovedna deklica je opazovala svojo mamo, ki je znala ustvarjati z rokami – šivati, plesti in kvačkati. Prav ta bližina ustvarjalnosti jo je pritegnila, da je tudi sama prijela kvačko v roke.
Ni šlo za načrt. Šlo je za občutek. Za zanimanje, ki se je počasi spremenilo v nekaj veliko večjega.
Več kot 50 let z eno preprosto tehniko
Kvačkanje za Terezijo ni bila faza. Postalo je del njenega vsakdana. Že več kot 50 let ustvarja z nitjo in kvačko – včasih tudi s pletilkami, a kvačkanje ostaja njena stalnica.
To ni le ročno delo. To je vztrajnost, umirjenost in način življenja, ki se prenaša skozi čas.
Ko znanje deliš naprej
Ena izmed najmočnejših plati njene zgodbe je prenos znanja. Terezija ni ustvarjala samo zase. Svoje znanje je delila naprej in učila druge.
Kot mentorica je z veseljem spremljala, kako se drugi učijo, rastejo in ustvarjajo. Ta del njene poti jasno pokaže, da kvačkanje ni le tehnika – je odnos, ki povezuje ljudi.
Del večje zgodbe: Slovenija kvačka
Terezija je bila tudi del projekta Slovenija kvačka, kjer so skupaj dosegli Guinnessov rekord. S tem je njeno dolgoletno ustvarjanje dobilo še širši pomen – postalo je del skupne zgodbe, ki presega posameznika.
To je dokaz, da lahko nekaj, kar začneš kot otrok iz radovednosti, postane del nečesa velikega.
Ta zgodba je del širše pobude, s katero želimo ohraniti in ovrednotiti kvačkanje kot del naše dediščine. Več o projektu si lahko prebereš tukaj:
https://zus.si/slovenska-kvackarska-dediscina/
Prispevek uredila: Jadranka Smiljić
Zavod Ustvarjalno srce
S kvačko in prejo povezujemo Slovenijo
